Dragocenosti
Natisni
...zapisano ostane!

Dragocenosti naše knjižnice

Veliko zapisanega je tudi v naši knjižnici.
Zloženo in oštevilčeno na policah, v omarah, na stojalih. Nekaj tudi skrbno zaklenjenega in posebej varovanega. Vse zato, da je na voljo uporabnikom,
vam, nam.

Knjige, publikacije vseh vrst, sivi tisk, razglednice in knjižnični drobiž,
vse v zlati vezavi in sijočih barvah, dišečem tisku in bogatih nakladah, ostaja
v senci drobnih vezanih listov, skromno popisanih, a neizmerno bogatih.
To so pravi zakladi naše knjižnice. Nastali nekoč v nekih drugih časih, tisočkrat prelistani, tudi pozabljeni, so danes tiste redkosti, ki jih prištevamo med kulturne spomenike in knjižnične enote posebne vrednosti.Z veliko pozornostjo smo jih nekaj izbrali, da jih predstavimo.

Slava vojvodine Kranjske

znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja z letnico tiska 1689 je po obsegu in starosti pravi biser naše knjižnice.
V usnje vezani štirje zvezki so izredno dobro ohranjeni, nakup leta 1965
pa je obogatil naše knjižnične police.










Vsebinsko zanimivo in izredno obširno je gradivo, zbrano v številnih zvezkih Meyersovega leksikona.
Dve celotni zbirki iz leta 1892, sicer v nemškem jeziku, sta neizmeren vir podatkov skozi čas.






Prvič zapisana domača preteklost v domačem jeziku Dogodivšine štajerske zemle je delo nekoč malonedeljskega župnika Antona Krempla. Tisk iz leta 1845 je še vedno pripraven za branje in učenje.















Leopold Volkmer
, »veseli pesnik Slovenskih goric«, je bil rojen Ljutomerčan. Njegovo literarno ustvarjanje v času poznega baroka in razsvetljenstva obsega številne pesmi, tako epske kot lirske. Volkmer je poleg Vodnika ena ključnih osebnosti slovenske literarne zgodovine, a velikokrat premalo upoštevan.
V naši knjižnici hranimo več njegovih izdanih del.













Peter Skuhala
, rojen na Cvenu, kasneje župnik v Veliki Nedelji, je avtor številnih nabožnih pesmi in prigodnic. Prleki so bili navdušenim tudi nad njegovimi satiričnimi verzi,
kjer je na svoj način zapisal sodobne, bolj ali manj pereče dogodke. Tudi njegova dela prištevamo med knjižnične dragocenosti.









Rodoljub in politik Radoslav Razlag je znano ime iz časa prvega slovenskega tabora v Ljutomeru.
Manj znano je njegovo literarno delo, ki je bilo izdano v nekaj drobnih knjižicah. Domoljubne Razlagove pesmi so tudi danes dragocena vsebina vsakemu Slovencu.














Fran Kovačič
sodi med staroste slovenskih zgodovinopiscev. Po zgodovinarju Slekovcu in s svojimi raziskovanji je povzel ter izdal kar
nekaj zaključenih publikacij, ki celostno prikazujejo kraje, življenje, dogodke in ljudi skozi časovna obdobja. Tudi Ljutomer je leta 1926 dobil takšno kroniko, še več Kovačičevega gradiva pa je zbranega v arhivih.












Ob stoletnici smrti pesnika Franceta Prešerna je Državna založba Slovenije izdala njegove Poezije z obširnim uvodom publicista in kritika Josipa Vidmarja.
Obrabljena knjiga in stokrat prelistana je danes redkost in knjižnica jo hrani kot dragocenost.














Razna dela slovenskih in tujih klasikov so zanimiva tudi po namenu izdaje ali zaradi ponatisov. Takih del ima naša knjižnica več kot tristo.
Številni uporabniki posegajo po njih, kadar želijo spoznati več, kot je to možno iz aktualnih izdaj.










Med posebnosti in dragocenosti naše knjižnice uvrščamo tudi rokopisno in nekaj druge zapuščine posameznikov, avtorjev, zapisovalcev ali zbiralcev, ki jih je zanimala domača beseda.















Knjižnica tudi danes zbira, hrani in obdeluje gradivo te vrste.
Lastne izdaje bogatijo domače literarno izročilo ter ustvarjanje, za bodoče rodove pa čuvajo tovrstno bogastvo.







Za konec pa še pozdrav iz Ljutomera z razglednico izpred sto let.


 
Iz galerije slik


Anatol Štern

 

Medgeneracijsko branje