Dragocenosti naše knjižnice
Veliko zapisanega je tudi v naši knjižnici.
Zloženo in oštevilčeno na policah, v omarah, na stojalih. Nekaj tudi skrbno zaklenjenega in posebej varovanega. Vse zato, da je na voljo uporabnikom,
vam, nam.
Knjige, publikacije vseh vrst, sivi tisk, razglednice in knjižnični drobiž,
vse v zlati vezavi in sijočih barvah, dišečem tisku in bogatih nakladah, ostaja
v senci drobnih vezanih listov, skromno popisanih, a neizmerno bogatih.
To so pravi zakladi naše knjižnice. Nastali nekoč v nekih drugih časih, tisočkrat prelistani, tudi pozabljeni, so danes tiste redkosti, ki jih prištevamo med kulturne spomenike in knjižnične enote posebne vrednosti.Z veliko pozornostjo smo jih nekaj izbrali, da jih predstavimo.

znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja z letnico tiska 1689 je po obsegu in starosti pravi biser naše knjižnice.
V usnje vezani štirje zvezki so izredno dobro ohranjeni, nakup leta 1965
pa je obogatil naše knjižnične police.

Dve celotni zbirki iz leta 1892, sicer v nemškem jeziku, sta neizmeren vir podatkov skozi čas.


V naši knjižnici hranimo več njegovih izdanih del.

kjer je na svoj način zapisal sodobne, bolj ali manj pereče dogodke. Tudi njegova dela prištevamo med knjižnične dragocenosti.

Manj znano je njegovo literarno delo, ki je bilo izdano v nekaj drobnih knjižicah. Domoljubne Razlagove pesmi so tudi danes dragocena vsebina vsakemu Slovencu.

nekaj zaključenih publikacij, ki celostno prikazujejo kraje, življenje, dogodke in ljudi skozi časovna obdobja. Tudi Ljutomer je leta 1926 dobil takšno kroniko, še več Kovačičevega gradiva pa je zbranega v arhivih.

Obrabljena knjiga in stokrat prelistana je danes redkost in knjižnica jo hrani kot dragocenost.


Številni uporabniki posegajo po njih, kadar želijo spoznati več, kot je to možno iz aktualnih izdaj.


Lastne izdaje bogatijo domače literarno izročilo ter ustvarjanje, za bodoče rodove pa čuvajo tovrstno bogastvo.
Za konec pa še pozdrav iz Ljutomera z razglednico izpred sto let.
