Muzej - Splošna knjižnica Ljutomer

OE MUZEJ

Kontaktna oseba (informacije in najave obiskov):
Srečko Pavličič, e-pošta: srecko.pavlicic@guest.arnes.si
Tel.: (02) 584 1 236

Odprto: ponedeljek–petek od 8.00–15.00
sobota in nedelja (po dogovoru)

Cenik

Splošna knjižnica Ljutomer ima v sklopu te organizacijske enote razstavljene tri stalne muzejske zbirke.

Taborsko gibanje na Slovenskem: zbirka v kraju 1. slovenskega tabora predstavlja prva slovenska množična politična zborovanja za narodne pravice Slovencev (združena Slovenija, slovenski jezik ...). V letih 1868 do 1871 je bilo 18 taborov.

Taborska svetinjica

Splošna muzejska zbirka: gospodarsko, kulturno, politično in družbeno življenje mesta in okolice od prve omembe Ljutomera v 13. stol. pa do polovice 20. stol.

Ljutomer po Vischerju, 1681

V Splošni muzejski zbirki Ljutomer so predstavljene znamenite osebnosti, domačini in ostali, ki so delovali na ljutomerskem območju, se uveljavili daleč izven Ljutomera ter vidno prispevali k razvoju in pomenu Prlekije.

Leopold Volkmer (1741–1814), pesnik in prevajalec;
Ivan Gottweis (1779–1850), mecen, gospodarstvenik, krajevni politik in rodoljub;
Anton Krempl (1790–1844), teolog, narodni buditelj, pisatelj,
Jožef Janez Knolc (17931–862), profesor medicine na Dunaju, strokovni pisec;
Rafael Ferdinand Hussian (1802–1869), kirurg, osebni zdravnik cesarja Franca I;

Stanko Vraz (1819–1851), pesnik, prevajalec, zbiralec ljudskega izročila

Franc Miklošič (1813– 1891), slavist, profesor in rektor Univerze na Dunaju

Matija Prelog (1813–1869), slovenski rodoljub, časnikar, ustanovitelj časopisa Slovenski gospodar;
Anton Klemenčič (1819–1873), teolog, organizator I. slovenskega tabora v Ljutomeru, krajevni politik;
Radoslav Razlag (1826–1880), pravnik, urednik prve slovenske pravne revije, politik;
Ivan Kukovec (1834–1908), krajevni politik in gospodarstvenik, ustanovitelj slovenske zadružne posojilnice;
Matej Slekovec (1846–1903), teolog, pisec župnijske kronike Ljutomera;
Ivan Lapajne (1849–1913), pedagoški pisec, urednik in prevajalec;
Josip Freuensfeld (1861–1893), prleški pesnik;

Henrik Schreiner (1863– 1918), pedagoški pisatelj, več desetletij vodilni pedagog na Slovenskem

Karol Grossmann (1864–1929), filmski snemalec, prvi slovenski filmski amater;
Josip Mursa (1864–1948), krajevni politik in gospodarstvenik,
Franc Vargason (1866–1910), projektant in izumitelj;
Franc Kovačič (1867–1939), profesor teologije, zgodovinar, pisatelj, organizator znanstvenega dela v Mariboru;
Franc Zacherl (1868–1940), glasbeni pedagog, skladatelj, ustanovitelj kulturnih društev;
Viktor Kukovec (18681–859), politik, prvi slovenski župan v Ljutomeru;
Božidar Kryl (1875–1952), kronist;
Matija Slavič (1877–1958 ), profesor teologije, pisatelj in publicist, prevajalec Svetega pisma;
Cvetko Golar (1879–1965), pesnik in dramatik;
Ante Trstenjak (1894–1970), slikar in grafik;
Slavko Osterc (1895–1941), glasbeni pedagog, skladatelj;
Jan Baukart (1909–1974), prosvetni in kulturni delavec, pisec.

Zbirka fotografij in filmov dr. Karola Grossmanna: v zbirki si je mogoče ogledati umetniške fotografije in projekcijo najstarejših slovenskih filmov iz leta 1905–1906, posnetih v Ljutomeru.

Karol Grossmann, Avtoportet s sinom Vladimirom, 1907